Komunistični vic je bil enkraten, neponovljiv kolektivno-satirični projekt, pravi britanski novinar in dokumentarist Ben Lewis. Še več, v času, ko so režimski zgodovinarji zgolj ugibali, kakšno preteklost bi si želela imeti oblast, so bili šaljivci s svojimi dovtipi, vici in anekdotami pravi kronisti časa. Politični dogodek, ob katerem si anonimni avtor ni še tisti hip izmislil vica, ni bil pravi dogodek. So bili vici tudi orožje zatiranih? So vzhodnoevropski režimi zares umrli od smeha? Tega avtor še danes ne ve povsem natančno, čeprav je v iskanju odgovora prepotoval pol Evrope. Nekaj pa je gotovo – ko so umrli, je zamrl tudi obešenjaški smeh. Vse je postalo res.
Britanski novinar, umetnostni kritik, avtor knjig in televizijskih dokumentarcev Ben Lewis je gradivo za knjigo ‘Smeh in kladivo: o režimih, ki so pocrkali od smeha’, ki ga je zbral z obsežno terensko raziskavo v Sovjetski zvezi in v državah nekdanjega vzhodnega bloka, najprej objavil v istoimenskem dokumentarnem filmu leta 2006 na BBC4 in zanj prejel nagrado za najboljši dokumentarec na filmskem festivalu v Zurichu.
