Prevajalec, lektor, esejist in pesnik Vid Sagadin Žigon, enfant terrible sodobne slovenske poezije, je začel pisati pesmi pri osmih letih, medtem ko so njegove zaključene zbirke začele izhajati šele po mnogih letih literarnega udejstvovanja: Drevored (2010), Špilunga (2015), Metamorfoze (2017) in Samospevi meduzinih kač (2018). Kroženja združujejo štiri doslej neobjavljene cikluse, ki se jim pridruži nekaj pesmi iz Špilunge ter Metamorfoz. Zbirka, ki prvič seže več desetletji v preteklost, ponuja celovit pregled dosedanjega opusa in obenem pristno izhodišče za vsa nadaljnja dela.
»Kroženja so vrhunski jezikovni džez, lirični direndaj, brbot telesnega in zemeljskega na eni ter človečnosti na drugi strani. Ranljiva so kot so ranljivi pesnikovi najbolj zvesti spremljevalci: otrok, ptica in ženska. Nekateri verzi so nastali v trenutkih boleče odprtosti za milost lastnega obstoja in nemilost človeškega sveta. Nisem se zmotil, ko sem želel videti, kaj iz Vidovih treh desetletjih je obtičalo v predalu; rudnine so posvetne in duhovne obenem, vendar ne ezoterične, temveč duhovne v prvinskem umetniškem prizadevanju, ki besedo in njen obrat veže na preživetje Duha in Smisla.«
– Žiga Valetič, urednik
