Zgodbe, stripi, poezija, humor
-
Komunistični vic je bil enkraten, neponovljiv kolektivno-satirični projekt, pravi britanski novinar in dokumentarist Ben Lewis. Še več, v času, ko so režimski zgodovinarji zgolj ugibali, kakšno preteklost bi si želela imeti oblast, so bili šaljivci s svojimi dovtipi, vici in anekdotami pravi kronisti časa. Politični dogodek, ob katerem si anonimni avtor ni še tisti hip izmislil vica, ni bil pravi dogodek. So bili vici tudi orožje zatiranih? So vzhodnoevropski režimi zares umrli od smeha? Tega avtor še danes ne ve povsem natančno, čeprav je v iskanju odgovora prepotoval pol Evrope. Nekaj pa je gotovo – ko so umrli, je zamrl tudi obešenjaški smeh. Vse je postalo res. Britanski novinar, umetnostni kritik, avtor knjig in televizijskih dokumentarcev Ben Lewis je gradivo za knjigo 'Smeh in kladivo: o režimih, ki so pocrkali od smeha', ki ga je zbral z obsežno terensko raziskavo v Sovjetski zvezi in v državah nekdanjega vzhodnega bloka, najprej objavil v istoimenskem dokumentarnem filmu leta 2006 na BBC4 in zanj prejel nagrado za najboljši dokumentarec na filmskem festivalu v Zurichu. -
Mamin rak je navdihujoč, večkrat nagrajeni osebnoizpovedni strip o boju neke družine z maminim pljučnim rakom. Gre za iskren, nepretrgan in občasno duhovit pogled na praktične in čustvene učinke, ki jih ima takšna resna bolezen na paciente ter njihove svojce. Nenazadnje pa je to tudi zgodba o upanju, prikazana z edinstvenim stripovskim prepletom ilustracij in besedila. Brian Fies je pisatelj in ilustrator, živi v Severni Kaliforniji z ženo Karen. Je tudi avtor nagrajenega risoromana Whatever Happened to the World of Tomorrow? (Le kaj se je zgodilo z jutrišnjim svetom?) ter spletnega stripa The Last Mechanical Monster (Poslednja mehanska pošast). Obiščite njegovo spletno stran brianfies.blogspot.com. -
Vamper je veliki slovar prebivanja, v katerem se življenje od besede do besede udejanja in ubeseduje – brez korekcij, olepšav ali filtrov. Brez nepotrebne in precenjene prijaznosti. Vamper je satira, za katero smo mislili, da je izumrla, a je naenkrat vstala iz krste in stopila pred nas na najmanj pričakovanem kraju. – Boštjan Narat, Kdo je Vamper? -
Prevajalec, lektor, esejist in pesnik Vid Sagadin Žigon, enfant terrible sodobne slovenske poezije, je začel pisati pesmi pri osmih letih, medtem ko so njegove zaključene zbirke začele izhajati šele po mnogih letih literarnega udejstvovanja: Drevored (2010), Špilunga (2015), Metamorfoze (2017) in Samospevi meduzinih kač (2018). Kroženja združujejo štiri doslej neobjavljene cikluse, ki se jim pridruži nekaj pesmi iz Špilunge ter Metamorfoz. Zbirka, ki prvič seže več desetletji v preteklost, ponuja celovit pregled dosedanjega opusa in obenem pristno izhodišče za vsa nadaljnja dela. »Kroženja so vrhunski jezikovni džez, lirični direndaj, brbot telesnega in zemeljskega na eni ter človečnosti na drugi strani. Ranljiva so kot so ranljivi pesnikovi najbolj zvesti spremljevalci: otrok, ptica in ženska. Nekateri verzi so nastali v trenutkih boleče odprtosti za milost lastnega obstoja in nemilost človeškega sveta. Nisem se zmotil, ko sem želel videti, kaj iz Vidovih treh desetletjih je obtičalo v predalu; rudnine so posvetne in duhovne obenem, vendar ne ezoterične, temveč duhovne v prvinskem umetniškem prizadevanju, ki besedo in njen obrat veže na preživetje Duha in Smisla.« – Žiga Valetič, urednik -
Avtocesta je prvi slovenski stripovski roman (likovna novela, stripanica), narejen s pomočjo umetne inteligence – robotskega risalnika Midjourney. V celoti, vključno z zgodbo, je vizualizirana zgodba nastala v štiriindvajsetih urah, kljub temu pa gre za pristno avtobiografsko pripoved o nelagodnem življenju ob močno prometni avtocesti. Najprej je nastala spletna verzija, medtem ko je tiskana verzija – natanko dva tedna po prvotni objavi – tudi eden prvih tiskanih stripov na svetu, ki so bili ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence. Zgodbi Avtocesta, ki ima 148 strani, je dodana likovna črtica Trije tedni v marcu, kjer so na 66 straneh upodobljeni odlomki avtorjevih spletnih dnevnikov iz prvih tednov koronapandemije leta 2020. -
Ko je pred nekaj več kot petdesetimi leti v naše kraje prišel Dedek Mraz, smo o njem vedeli zelo malo. Slovanski bog mraza in vetra ni mogel biti preveč prizanesljiv, zato pa se je za svojo ostrino odkupil tako, da je ob novem letu vsem ljudem prinašal darila. In Snežika, njegova vnukinja, mlada boginja snega? Tudi njena zgodba je brezčasna, na njej pa temeljijo veliko bolj slavne pravljice – od Andersenove Snežne kraljice do Disneyjevega Ledenega kraljestva. Pisatelj Žiga Valetič in ilustrator Iztok Sitar sta zgodbi Dedka Mraza in Snežike (Sneguročke) poslovenila in ju osvežila za današnji čas. Namenjeni sta vsem otrokom – malim in velikim –, ki že znajo brati sami ... -
»Ko sem prvih tristo pesmi, natipkanih na maminem pisalnem stroju, razrezal na očetovem tiskarskem rezalniku, sem v občutljivem obdobju življenja sklenil, da bom poslej iskal pesniško govorico, ki bo odsevala specifično Spoznanje in se bo izognila aktualnim pesniškim tokovom. Temu sem – vsaj delno – uspel slediti, četudi v naslednjih petindvajsetih letih nisem ustvaril velikega pesniškega opusa. Nič zato. Japonci vedo, da je v življenju dovolj, če ti uspe napisati en sam zares pravi haiku.« -
• UVODNI ESEJ Renesansa stripovskih zgodb z večjim obsegom (zakaj jih je bilo pred letom 2000 tako malo) • RECENZIJE 64 ključnih albumov večjega obsega v petih rubrikah s slikami ovitkov in tabel • PREGLED drugih stripovskih zvrsti v Sloveniji v obdobju 2001–2021 • SEZNAM preostalih stripov večjega obsega