-
Knjiga 'Sedma republika: pop kultura in razpad Jugoslavije' je strasten poklon kakovostni rock glasbi in njenim protagonistom, tako iz zaključnega obdobja nekdanje skupne države kot tudi v desetletjih, ki so sledila razpadu in vzpostavitvi novih entitet. Toda ne gre za popis tega dela (čeprav ima tudi te elemente), temveč se primarno posveča vprašanju, kako lahko popularna glasba preživi v času političnega in vojnega terorja. Ante Perković (1973–2017) je bil hrvaški glasbeni kritik, publicist, glasbenik in gledališčnik. Že kot študent novinarstva je ustanovil in urejal magazin Puls, po diplomi pa se je posvetil vodenju radijskih glasbenih oddaj (Radio 057, tretji program HRT) ter pisanju glasbenih kritik in besedil za časopise Homo Volans, Nomad in Jutarnji list. Napisal je več knjig, mdr. avtorizirano biografijo o skupini Pips, Chips & Videoclips (1997), Sedmo republiko (2011) ter knjigo o pesmih Darka Rundeka (2013). -
Komunistični vic je bil enkraten, neponovljiv kolektivno-satirični projekt, pravi britanski novinar in dokumentarist Ben Lewis. Še več, v času, ko so režimski zgodovinarji zgolj ugibali, kakšno preteklost bi si želela imeti oblast, so bili šaljivci s svojimi dovtipi, vici in anekdotami pravi kronisti časa. Politični dogodek, ob katerem si anonimni avtor ni še tisti hip izmislil vica, ni bil pravi dogodek. So bili vici tudi orožje zatiranih? So vzhodnoevropski režimi zares umrli od smeha? Tega avtor še danes ne ve povsem natančno, čeprav je v iskanju odgovora prepotoval pol Evrope. Nekaj pa je gotovo – ko so umrli, je zamrl tudi obešenjaški smeh. Vse je postalo res. Britanski novinar, umetnostni kritik, avtor knjig in televizijskih dokumentarcev Ben Lewis je gradivo za knjigo 'Smeh in kladivo: o režimih, ki so pocrkali od smeha', ki ga je zbral z obsežno terensko raziskavo v Sovjetski zvezi in v državah nekdanjega vzhodnega bloka, najprej objavil v istoimenskem dokumentarnem filmu leta 2006 na BBC4 in zanj prejel nagrado za najboljši dokumentarec na filmskem festivalu v Zurichu. -
Mamin rak je navdihujoč, večkrat nagrajeni osebnoizpovedni strip o boju neke družine z maminim pljučnim rakom. Gre za iskren, nepretrgan in občasno duhovit pogled na praktične in čustvene učinke, ki jih ima takšna resna bolezen na paciente ter njihove svojce. Nenazadnje pa je to tudi zgodba o upanju, prikazana z edinstvenim stripovskim prepletom ilustracij in besedila. Brian Fies je pisatelj in ilustrator, živi v Severni Kaliforniji z ženo Karen. Je tudi avtor nagrajenega risoromana Whatever Happened to the World of Tomorrow? (Le kaj se je zgodilo z jutrišnjim svetom?) ter spletnega stripa The Last Mechanical Monster (Poslednja mehanska pošast). Obiščite njegovo spletno stran brianfies.blogspot.com. -
V vseh duhovnih tradicijah obstaja prepričanje, da nekateri mistiki ter svetnice in svetniki prejmejo Božji dar, s katerim postanejo poetični posredniki »ljubezenskih pesmi Boga« V tej navdihujoči knjigi je predstavljenih dvanajst brezčasnih duhovnih pesnic in pesnikov, šest z vzhoda, šest z zahoda. Čudovito zbirko je sestavil Daniel Ladinsky, ki je najbolj poznan po prepesnitvah velikega sufijskega pesnika Hafisa. Zbirko sestavljajo pesmi naslednjih avtorjev: Rumi, Frančišek Asiški, Hafis, Terezija Avilska, Mojster Eckhart, Tukaram, Rabia, Katarina Sienska, Mira, Tomaž Akvinski, Janez od Križa, Kabir. -
Baumanov svet je svet zgodb o procesu ustvarjanja, snemanja, nastopanja, osebnostne rasti in odnosov med udeleženci rock karavane. Med njimi najdemo vase zagledane odrske preroke, narkomane najtežjega kova, spreobrnjenke, nostalgičarke, revolucionarje, humanitarce in ljubimce. To so zgodbe s temačne in divje plati rokenrola, včasih povedane s poučne distance, že njihov obstoj pa dokazuje, da vendarle ni vse tako črno, saj namreč svetloba umetniškega duha tudi v tem stoletju prelamlja asfalt in si prek melodičnega rockerskega hrupa utira pot na prostost. Na poteh, ki jih Gregor opravi, pa praviloma ni sam, temveč v družbi Darje. Šele njene odlične fotografije, ki jih imamo priložnost videti zbrane v tej knjigi, naredijo ljubezen do umetnosti rocka vidno in oprijemljivo! -
Knjiga Ogledalo srca prinaša izbor poezije Kabirja, nepismenega indijskega učitelja iz petnajstega stoletja, ki je pesmi pel ob glasbilu, zapisali pa so jih njegovi učenci. Verzi so prevedeni iz angleškega jezika, naslanjajo pa se na prevode, ki jih je opravil nobelov nagrajenec za literaturo Rabindranath Tagore. -
Nori mož je bila prva zbirka zgodb, ki jo je Kahlil Gibran, libanonski pesnik in slikar, priseljen v Združene države Amerike v začetku prejšnjega stoletja, napisal v angleškem jeziku. Brez Norega moža ne bi bilo njegovega Preroka in tudi ne pogovora treh Zemeljskih bogov, ki preudarjajo, kaj narediti z dvema mladima zaljubljencema. Knjiga vsebuje tudi kronologijo Gibranovega življenja. -
Pesek in pena, zbirka poetično-duhovnih misli libanonskega pisatelja in slikarja Kahlila Gibrana (1883–1931), je prvič izšla leta 1926. Pomenila je vmesni korak med avtorskim vrhuncem v Preroku (1923) in med naslednjo daljšo knjigo Jezus, sin človekov (1928), ki jo je bralstvo po Prerokovem uspehu nestrpno pričakovalo. Vse tri knjige je Gibran napisal v New Yorku in v angleškem jeziku, kot pred njimi tudi Norega moža (1918) in Znanilca (1920). Po izidu Preroka ga je že močno izdajalo zdravje, živel je le še sedem let, njegov založnik Alfred Knopf pa je bil tisti, ki je avtorja spodbudil, da je za bralke in bralce v zbirko povezal aforizme, ki jih je pisal skozi čas in so bili nekakšen stranski produkt ustvarjanja daljših knjig. Delo Pesek in pena se je kljub temu izkazalo za enega Gibranovih največjih biserov. Premore notranjo dramaturgijo, saj so začetne misli, ki jih je avtor včasih prevedel kar iz svojih arabskih besedil, še nekoliko plahe, hitro pa se začnejo stopnjevati v vse bolj jasno izražena stališča s pesniškimi obrati in z izvirnimi poudarki, ki navdihujejo in vedno znova presenečajo. V nekaj zaključnih aforizmih se Gibran nasloni na svoje nastajajoče delo o Jezusu. Nemalo tukaj zapisanih misli in občutij je že davno tega prešlo med najbolj znane duhovne citate, ki jih je rodilo človeštvo. -
Manci Košir so se pred dobrim desetletjem začele po navDihu zapisovati srčnice. Ob njenem 70. rojstnem dnevu leta 2018 je izšla prva zbirka Iz trebuha in neba, pet let pozneje pa se je na lističih nočne omarice, na kuhinjski mizi in med stranmi prebranih knjig nabral nov paket srčnic, ki so še bolj drzne, še bolj neposredne in razsvetljujoče. V slovenski literaturi je poezija Mance Košir mali fenomen. Pokazalo se je namreč, da ljudje prebirajo srčnice v tolažbo sebi, hudo bolnim in umirajočim. Ker govorijo o smrti nežno – tako, da se je nehamo bati. Saj smrt je naša mati, pravi Manca. Od rojstva naprej je z nami in ob smrtni uri bo odprla milo naročje Večnosti, ki je naš dom. Življenje se ne konča, življenje se samo preobraža. Ko nam bo smrt zatisnila veke, bomo zrli globoko. Takrat bomo prepoznali svoje resnično ime: Njegovo. -
V Mančinem svetu je čarobnost živa resničnost. Osrednje, sveto mesto je posvečeno Presežnemu. Neopisljivi Skrivnosti, ki ni nekaj oddaljenega in abstraktnega, ampak je živa Prisotnost, s katero je Manca v nenehnem dialogu. Med svetim in posvetnim, vidnim in nevidnim, svetovi živih in umrlih ni mejá, oplajajo se in se zlivajo v eno – včasih nagajivo, drugič slovesno. Srčnice so zapisani drobci tega neprekinjenega toka. V njih globoki molk neizgovorljivega podaja roko žuborenju smelega izgovarjanja. – Tina Košir (iz spremne besede) -
Dželaludin Rumi (1207–1273) je bil perzijski pesnik, pravnik in sufijski učenjak. Velja za enega najpomembnejših mističnih pesnikov islamskega sveta in širše. Njegovo učenjaško življenje se je spremenilo, ko je srečal učitelja-popotnika Šamsa iz Tabriza. Odtlej se je posvetil pisanju pesmi in ekstazi druženja s Prijateljem. Zapleten odnos Rumija, Šamsa ter okolja, ki ju je obdajalo, v romanu Štirideset pravil ljubezni opiše turška pisateljica Elif Shafak. Rumi velja za prvaka svetovne književnosti, pri katerem so se napajali številni literati na Zahodu. Med njegovimi najbolj zvestimi bralci najdemo tudi slovenskega pesniškega velikana Tomaža Šalamuna. -
Dželaludin Rumi (1207–1273) je bil perzijski pesnik, pravnik in sufijski učenjak. Velja za enega najpomembnejših mističnih pesnikov islamskega sveta in širše. Njegovo učenjaško življenje se je spremenilo, ko je srečal učitelja-popotnika Šamsa iz Tabriza. Odtlej se je posvetil pisanju pesmi in ekstazi druženja s Prijateljem. Zapleten odnos Rumija, Šamsa ter okolja, ki ju je obdajalo, v romanu Štirideset pravil ljubezni opiše turška pisateljica Elif Shafak. Rumi velja za prvaka svetovne književnosti, pri katerem so se napajali številni literati na Zahodu. Med njegovimi najbolj zvestimi bralci najdemo tudi slovenskega pesniškega velikana Tomaža Šalamuna. -
Vamper je veliki slovar prebivanja, v katerem se življenje od besede do besede udejanja in ubeseduje – brez korekcij, olepšav ali filtrov. Brez nepotrebne in precenjene prijaznosti. Vamper je satira, za katero smo mislili, da je izumrla, a je naenkrat vstala iz krste in stopila pred nas na najmanj pričakovanem kraju. – Boštjan Narat, Kdo je Vamper? -
Mistični odlomki najbolj slavnega indijskega vedskega dela razsvetljujejo um in srce. Upanišade so največja znana hvalnica Sebstvu, notranjemu jazu, ki je neminljiv, neustvarjen in neubesedljiv. »Presekaj vozel nevednosti tukaj in zdaj!« -
Prevajalec, lektor, esejist in pesnik Vid Sagadin Žigon, enfant terrible sodobne slovenske poezije, je začel pisati pesmi pri osmih letih, medtem ko so njegove zaključene zbirke začele izhajati šele po mnogih letih literarnega udejstvovanja: Drevored (2010), Špilunga (2015), Metamorfoze (2017) in Samospevi meduzinih kač (2018). Kroženja združujejo štiri doslej neobjavljene cikluse, ki se jim pridruži nekaj pesmi iz Špilunge ter Metamorfoz. Zbirka, ki prvič seže več desetletji v preteklost, ponuja celovit pregled dosedanjega opusa in obenem pristno izhodišče za vsa nadaljnja dela. »Kroženja so vrhunski jezikovni džez, lirični direndaj, brbot telesnega in zemeljskega na eni ter človečnosti na drugi strani. Ranljiva so kot so ranljivi pesnikovi najbolj zvesti spremljevalci: otrok, ptica in ženska. Nekateri verzi so nastali v trenutkih boleče odprtosti za milost lastnega obstoja in nemilost človeškega sveta. Nisem se zmotil, ko sem želel videti, kaj iz Vidovih treh desetletjih je obtičalo v predalu; rudnine so posvetne in duhovne obenem, vendar ne ezoterične, temveč duhovne v prvinskem umetniškem prizadevanju, ki besedo in njen obrat veže na preživetje Duha in Smisla.« – Žiga Valetič, urednik -
Travne bilke so ena najodmevnejših pesniških zbirk vseh časov. Izbor in prevod pesmi, ki ga držite v rokah, je nastal že leta 1962, v njem pa je prevajalec Peter Levec izvrstno ujel tako sporočila kot tudi izrazoslovje Whitmanove naturalistične in človekoljubne poezije. Najbolj pomemben ameriški pesnik 19. stoletja slavi ter opeva naravo, ljudi in vse stvarstvo (vključno s civilizacijo), ob tem pa nemalokrat zdrkne onkraj snovnega sveta v metafizična občutenja in osebno izpoved. Prevod je bil nekoliko posodobljen, pretežno pa ohranjen v kar se da izvirni obliki, ki odlično zajame brezčasnost in tehtnost Whitmanove mojstrovine. Knjiga, ki jo je Peter Levec prvič prevedel leta 1962, vsebuje tudi kronologijo Whitmanovega življenja. -
– druga, posodobljena izdaja – V osemdesetih, ki so dokončno presekala prevlado slovenske popevke, smo dobili sintesajzerje, videospote, osebne računalnike ter napredno studijsko tehnologijo, kar je doprineslo k rojstvu novih žanrov. Poleg punka in novega vala so nas stresli heavy metal, hard-core, industrial, etno in ja, tudi eurodisco, domačijski pop ter domoljubni rock. Ob koncu desetletja je polagoma prišlo do menjave nosilcev zvoka, saj so vinilke in kasete nadomestili cedeji, v vmesnem času pa se je z inštrumenti in mediji spečalo nekaj najstniških generacij, ki so bile po eni strani nedolžno zazrte proti Zahodu, še bolj nedolžno pa so ljubile svojo širšo domovino – Jugoslavijo. To je knjiga o nas, o takratnih albumih, pesmih in izvajalcih, ter o tem, zakaj se ob poslušanju slovenskih radijskih postaj še danes lahko zdi, kot da smo obtičali v prejšnjem stoletju. In tudi o tem, kako se premakniti naprej. -
Avtocesta je prvi slovenski stripovski roman (likovna novela, stripanica), narejen s pomočjo umetne inteligence – robotskega risalnika Midjourney. V celoti, vključno z zgodbo, je vizualizirana zgodba nastala v štiriindvajsetih urah, kljub temu pa gre za pristno avtobiografsko pripoved o nelagodnem življenju ob močno prometni avtocesti. Najprej je nastala spletna verzija, medtem ko je tiskana verzija – natanko dva tedna po prvotni objavi – tudi eden prvih tiskanih stripov na svetu, ki so bili ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence. Zgodbi Avtocesta, ki ima 148 strani, je dodana likovna črtica Trije tedni v marcu, kjer so na 66 straneh upodobljeni odlomki avtorjevih spletnih dnevnikov iz prvih tednov koronapandemije leta 2020. -
Ko je pred nekaj več kot petdesetimi leti v naše kraje prišel Dedek Mraz, smo o njem vedeli zelo malo. Slovanski bog mraza in vetra ni mogel biti preveč prizanesljiv, zato pa se je za svojo ostrino odkupil tako, da je ob novem letu vsem ljudem prinašal darila. In Snežika, njegova vnukinja, mlada boginja snega? Tudi njena zgodba je brezčasna, na njej pa temeljijo veliko bolj slavne pravljice – od Andersenove Snežne kraljice do Disneyjevega Ledenega kraljestva. Pisatelj Žiga Valetič in ilustrator Iztok Sitar sta zgodbi Dedka Mraza in Snežike (Sneguročke) poslovenila in ju osvežila za današnji čas. Namenjeni sta vsem otrokom – malim in velikim –, ki že znajo brati sami ... -
»Ko sem prvih tristo pesmi, natipkanih na maminem pisalnem stroju, razrezal na očetovem tiskarskem rezalniku, sem v občutljivem obdobju življenja sklenil, da bom poslej iskal pesniško govorico, ki bo odsevala specifično Spoznanje in se bo izognila aktualnim pesniškim tokovom. Temu sem – vsaj delno – uspel slediti, četudi v naslednjih petindvajsetih letih nisem ustvaril velikega pesniškega opusa. Nič zato. Japonci vedo, da je v življenju dovolj, če ti uspe napisati en sam zares pravi haiku.« -
• UVODNI ESEJ Renesansa stripovskih zgodb z večjim obsegom (zakaj jih je bilo pred letom 2000 tako malo) • RECENZIJE 64 ključnih albumov večjega obsega v petih rubrikah s slikami ovitkov in tabel • PREGLED drugih stripovskih zvrsti v Sloveniji v obdobju 2001–2021 • SEZNAM preostalih stripov večjega obsega
